​Kako preprečiti prenajedanje, ko ste pod stresom

Veliko se nas občasno čustveno prenajeda. Morda ste se po neobičajno težkem dnevu razveselili s porcijo sladoleda ali pa ste s krožnika najboljše prijateljice ukradli nekaj ocvrtih krompirčkov, medtem ko ste ji pripovedovali o groznem zmenku. Ko pa čustveno prenajedate uide iz rok - ko je prenajedanje prvi in najpogostejši odziv na negativne misli in občutke -, je čas, da razmislite o tem.

Na podlagi nekaterih znakov lahko prepoznate, ali gre za čustveno lakoto/prenajedanje pod stresom ali pravo fizično lakoto.

1. Prenajedanje pod čustvenim stresom običajno nastopi nenadoma. Loteva se vas občutek stresa ali napetosti ... In že si zaželite čips. Fizična lakota pa po navadi nastopi postopno. Začutite lakoto, vendar ni nujno, da takoj nekaj pojeste, kar vam omogoči nekaj časa, da izberete pametno in to lakoto potešite z nečim, kar je dobro za vas. 
2. Prenajedanje pod stresom običajno povzroči željo po hrani, ki je sladka, mastna in zelo kalorična - in pogosto po zelo specifični hrani (ne le po čokoladi, ampak po kosu torte s trojnim nadevom). 
3. Ko je fizična lakota potešena in je vaš želodec udobno poln, je to znak, da ste imeli dovolj, in ponavadi prenehate jesti. Ko pa vas vodijo čustva, zlahka prezrete, kaj vam sporoča želodec. 
4. Prenajedanje pod stresom vam lahko začasno izboljša razpoloženje - potem pa se prav tako hitro pojavita sram in krivda. Po obroku, s katerim ste potešili fizično lakoto, pa se običajno ne počutite krive, ker ste jedli. 

1. Pišite dnevnik prehranjevanja - dnevnik prehranjevanja vam lahko resnično pomaga razumeti, kaj vam vzbuja prenajedanje pod stresom. Kadarkoli začutite potrebo po hrani, si zapišite, kako lačni ste: izberite na lestvici od 1 do 10 (1 = omedlevam od lakote; 10 = tako sem sit, da moram odpeti gumb na hlačah). 
2. Sprejmite svoje občutke - veste, da vam prenajedanje pod stresom vzbujajo čustva, zakaj jih torej ne bi priznali? Nič ni narobe, če ste včasih jezni, osamljeni ali zdolgočaseni. Čeprav so občutki neprijetni, niso nevarni. 
3. Vadite obvladovanje stresa - ko ste pod stresom, se vprašajte: Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi, če ne bom jedel? Res je, da se lahko raven stresa nekoliko zviša, vendar bo občutek minil. Vadite sprejemanje svojih čustev. 
4. Najdite alternative prenajedanju - vzemite si nekaj trenutkov za razmislek o svojih občutkih in poiščite načine, kako lahko rešite svojo težavo. Naredite seznam tega, kar lahko počnete namesto prenajedanja, na primer sprehod, poslušanje glasbe ali meditacija. 
5. Odvadite se svojih slabih navad - čustveni jedci vztrajajo pri prepričanju, da se je z negativnimi čustvi najbolje spopasti s hrano. In tako kot druge slabe navade se prenajedanje pod stresom zgodi, preden ste sploh imeli priložnost razmisliti o tem. Zato se morate odvaditi svojih slabih navad in namesto prenajedanje vaditi vse drugo, kar počnete, ko imate slab dan.
6. Počakajte - jedci pod stresom se pogosto bojijo, da se bo želja po hrani samo še poslabšala, če je ne bodo potešili. Z vajo taktike odlašanja pa so pogosto presenečeni, da želja preprosto mine.